{"id":1149,"date":"2018-05-06T21:22:47","date_gmt":"2018-05-06T19:22:47","guid":{"rendered":"http:\/\/murve.um.si\/?page_id=1149"},"modified":"2018-07-06T09:44:18","modified_gmt":"2018-07-06T07:44:18","slug":"zgodovina","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl","title":{"rendered":"Zgodovina"},"content":{"rendered":"

ZGODOVINA SVILOGOJSTVA<\/strong><\/h2>\n

Dru\u017ebeno-ekonomsko in politi\u010dna zgodovina svilogojstva in morikulture v nekdanjih avstro-ogrski monarhiji <\/strong><\/h3>\n

Bela murva je pri\u0161la v Evropo najverjetneje v 12. stoletju in sicer preko Sicilije. V bene\u0161ki republiki se je svilogojstvo pri\u010delo uveljavljati v 14. stoletju, v za\u010detku 15. stoletja so zasajali prve murve na Ju\u017enem Tirolskem, v 16. stoletju so za\u010deli zasajati murve v Furlaniji od koder se je svilogojstvo preneslo na Gori\u0161ko od tam pa se je raz\u0161irilo v notranjost nekdanje Avstro-Ogrske monarhije.<\/p>\n

Prve dr\u017eavne spodbude za razvoj te panoge so pri\u0161le \u0161ele sredi 17. stoletja s strani Ferdinanda III., potem ko sta Italija in Francija v duhu merkantilizma s strogimi prepovedmi izva\u017eanja surove svile posku\u0161ali prepre\u010diti vi\u0161anje cen. \u0160ele sto let pozneje je Marija Terezija (in posledi\u010dno tudi njen sin, Jo\u017eef II.) sprejela potrebne ukrepe za spodbujanje lastne proizvodnje tega luksuznega proizvoda. Da bi zni\u017eali denarne odlive v tujino so se z dr\u017eavnimi podporami od leta 1749 lotili razmno\u017eevanja murv in drevo zasajali po vseh kronskih de\u017eelah, gojitelji sviloprejk pa so bili dr\u017eavno subvencionirani.<\/p>\n

Tako je bilo v letu 1752 v Dolnji Avstriji zasajenih okoli 25.000 murv in sicer so jih kmetje dobili zastonj, z subvencijami pa se je vzpodbujalo drevesnice, ki so jih razmno\u017eevale. Zastonj so se tudi razdeljevala jaj\u010deca.<\/p>\n

Eden od ukrepov je bil tudi prepoved izvoza svilenih zapredkov in surove svile z Gori\u0161kega. Isto\u010dasno so prepovedali uvoz svilenega blaga in nogavic. Tako so hoteli za\u0161\u010ditit doma\u010de predelovalce svile, ker so ve\u010dina surove svile predelala bene\u0161ka podjetja, ki so svilene izdelke nazaj prodajala avstrijskim de\u017eelam.<\/p>\n

Dunaj se je okoli leta 1800 razvil v center za predelavo svile. 6. in 7. okraj sta veljala za svilarski hot-spot. Vsak peti Dunaj\u010dan je bil aktiven v tej panogi. Sicer se je kaj hitro spoznalo, da svilogojstvo bolj kot v velikih koli\u010dinah reje sviloprejk smiselno le-te gojiti v manj\u0161ih koli\u010dinah kot dopolnilna dejavnost manj\u0161ih kmetov, kjer so v \u010dasu reje sviloprejk na pomo\u010d prisko\u010dili tudi otroci in stari star\u0161i. V za\u010detku 19. stoletja so jaj\u010deca razdeljevali na \u0161olah.<\/p>\n

Hiter porast proizvodnje svilenih izdelkov v Gorici je povzro\u010dil mo\u010dno nevo\u0161\u010dljivost dunajskih podjetnikov, trdili so, da Gori\u0161ki tkalci proizvajajo svilo slab\u0161e kakovosti, ve\u010dkrat so zaplenili svileno blago iz Gori\u0161ke pod pretvezo, da ne ustreza predpisom. Gori\u0161ka proizvodnja svilenega blaga je rasla zaradi naravnih prednosti, \u010deprav podjetja niso bila dele\u017ena posojil, tako kot dunajska.<\/p>\n

Vendarle vsi predpisi in vzpodbude niso naletela na plodna tla. \u017dal vse zasaditve murv niso dale pravega donosa. Murve namre\u010d uspevale na lahkih tleh, kjer je rasla tudi vinska trta in ostal sadno drevje. Pojavila se je bakterijska bolezen dreves, te\u017eava pa so bile tudi ve\u010dletne pozne zmrzali, ki so prizadela murve in zakasnila svilogojske aktivnosti.<\/p>\n

Tudi know-how se ni raz\u0161iril tako kot je bilo pri\u010dakovano. Te\u017eavno je bilo vzdr\u017eevati vez med rejo sviloprejk, prodajo kokonov in predelavo le-teh. Delovna sila, ki je potrebna za rez murv in hranjenje sviloprejk, se je izkazala kot predraga. Ve\u010dje manufakture so bile predvsem odvisne od italijanskih in francoskih strokovnjakov za tkanje in barvanje svile.<\/p>\n

Podobna situacija je bila tudi v Nem\u010diji. Tam je svilogojstvo v za\u010detku 18. stoletja vzpodbujal Fridrich II, in sicer s podobnimi ukrepi kot Maria Terezija, torej z brezpla\u010dnim razdeljevanjem murv in jaj\u010dec, vendar je tudi v Nem\u010diji bil uspeh skromen.<\/p>\n

Za drug pomemben ponovni vzpon svilogojstva sredi 19. stoletja je zaslu\u017een Anton Chwalla, ki je bil predstojnik kmetijske zbornice Spodnje Avstrije in je v okviru te ustanovil sekcijo za svilogojstvo in napisal priro\u010dnik za svilogojstvo. V okviru oddelka je zasadil planta\u017eo 50.000 murv. Tudi on je tako kot Maria Terezia na \u0161iroko razdeljeval drevesa. Ustanovil je dru\u0161tvo za svilogojstvo, ki je letno prejemalo 500 guldnov subvencije. Ob ustanovitvi de\u017eelne vinarsko-sadjarske \u0161ole v Klosterneuburgu se je svilogojstvo pou\u010devalotako v teoriji kot tudi praksi.<\/p>\n

Leta 1867 je bil na Dunaju celo svilogojski kongres. Za tistega, ki bi odkril sredstvo proti bakterijski bolezni gosenic se je razpisala celo nagrada v vi\u0161ini 5000 guldnov. V letu 1869 pa je raziskovalna postaja za svilogojstvo v Gorici pri\u010dela objavljati \u010dasopis: \u00bbOesterreichische Seidenbau Zeitung\u00ab.<\/p>\n

Vzroki za zaton svilogojstva so raznoliki: predvsem je razlog bakterijska bolezen sviloprejk, murv, slaba povezava med pridelavo in predelavo kokonov v svileno nit. Zatonu je dala piko na i najprej francoska vojna, kasneje borzni zlom v letu 1870. Leta 1878 je dr\u017eava prenehala s subvencioniranjem in razdeljevanjem murv, saj so videli bolj\u0161o perspektivo v sadjarstvu.<\/p>\n

Tretji ponovni poskus vzpostavitve svilogojstva je bil v zadnjih letih prve svetovne vojne. Pomanjkanje surovin in dopolnilna dejavnost vojnih po\u0161kodovancev je bil razlog za to. Leta 1929 se je ponovno ustanovilo zdru\u017eenje svilogojcev, ki je zdru\u017eevalo 500 \u010dlanov. \u017dal je bilo za ponovni vzpon prepozno. Z uveljavitvijo umetnih tekstilnih vlaken je v 30 letih prej\u0161njega stoletja svilogojstvo dramati\u010dno upadlo.<\/p>\n

 <\/p>\n

O zgodovini zasajevanja murv za potrebe svilogojstva v Sloveniji<\/strong><\/h3>\n

Svilogojstvo in gojenje murv je pri\u0161lo na Gori\u0161ko iz Furlanije v 16. stoletju in se od tam raz\u0161irilo v notranjost nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Pridelovalci so nosili kokone na Bene\u0161ko, zlasti na sejem sv. Lovrenca v Vidmu.<\/p>\n

V 17. stoletju se je murve mno\u017ei\u010dno zasajalo na Koprskem in v bene\u0161ki Istri. Knezi Eggenber\u0161ki so pomembno vzpodbujali svilogojstvo, pospe\u0161evali so tkanje svilenega blaga in tkali nogavice in damast. Na Primorskem sta se za razvoj svilarstva trudila Hendrik pl. Raigerfeld in Ivan Seifrid grof Herberstein.<\/p>\n

18. stoletje je znano kot \u00bbzlato stoletje\u00ab gori\u0161kega svilarstva. Leta 1716 je Karel VI. dal privilegije predelovalcem in izdelovalcem svile in kmalu so odprli \u0161tiri ro\u010dne predilnice v Gorici in tri v Krminu, v de\u017eeli je delovalo tudi trideset tkalcev svilenih tkanin (Rutar 1997:97). Vlada je leta 1756 v Gorici postavila magistrat za manufakturo svile, ki je bil neposredno podrejen Dunaju. Med obse\u017enimi nalogami je bila tudi na\u010drtna raz\u0161iritev murvinih nasadov. Prese\u017ene svilene zapredke in surovo svilo so izva\u017eali v Benetke, Bassano, Verono, Padovo in Videm.<\/p>\n

Sredi 18. stoletja so cenili pridelek svile na Gori\u0161kem in Gradi\u0161\u010dem na 12.000 kg, sredi 19. stoletja na kar 287.000 kg, kar velja za zlato dobo Gori\u0161kega svilogojstva.<\/p>\n

Leta 1723 so se odlo\u010dili kranjski de\u017eelni stanovi za uvedbo svilogojstva in prosili vlado, naj s patentom pozove kme\u010dke podlo\u017enike na Kranjskem, da za\u010dnejo saditi murve.<\/p>\n

Ljubljanski lasuljar, Francoz po rodu, je leta 1725 za\u010del izdelovati svilene nogavice. Da bi se osamosvojil od nakupa drage svile iz Gori\u0161ke, je predlagal na\u010drtno zasaditev murv in svilogojstvo na Kranjskem. Dal jih je zasaditi ob mestnem jarku v Ljubljani in pri mestnih opekarnah v Trnovem in na grajskem hribu, vendar je tam bil \u0161e istega leta nasad uni\u010den.<\/p>\n

Po ve\u010dkratnem ponovnem posku\u0161anju sajenja murv je vlada leta 1740 priporo\u010dala sajenje murv in uvedbo svilogojstva na Kranjsko in Spodnjo \u0160tajersko (na celjsko obmo\u010dje) po zgledu Furlanije. Podeljevali so pravico sajenja (jus plantadi) na vsa zemlji\u0161\u010da, ki niso bila kori\u0161\u010dena.<\/p>\n

Od poskusov ve\u010dih zasaditev murv velja izpostaviti ljubljanskega trgovca Franca Perra, ki je leta 1743 v Ljubljani pri\u010del z zasaditvijo ve\u010djih drevesnic. V Ljubljani je zasadil okoli 20.000 mo\u010dnej\u0161ih dreves na svoje vrtove v Tran\u010di, na travnik na Prulah, na Fri\u0161kovcu in pri mestnih opekarnah. Zasadil jih je tudi v Lambergergovem drevoredu (pozneje Zoisovem vrtu).<\/p>\n

Obrat za predelavo svile je bil v Fari na Gradi\u0161kem, omeniti je potrebno manufakture svile v Ljubljani in sicer v lasti ljubljanskih trgovcev Jerneja \u010cebul, Antona Reja in Petra Toussaint. \u010cebul je imel kar 26 statev za svilene tkanine, 4 za izdelovanje nogavic in kar 100 zaposlenih.<\/p>\n

Na \u0160tajerskem je leta 1764 komer\u010dni konsenz nastavil Karla Josipa Stehausena za nadzornika murvinih nasadov. Ta je uredil drevesnico murv v vasi Je\u0161ovec in iz nje oddal okoli 200.000 murv.<\/p>\n

Na Celjskem sta si zelo prizadevala za raz\u0161iritev murvinih nasadov grof Petazzi in baron Wertenburg. Znameniti so bili nasadi v Plevni pri \u017dalcu, ki jih je uredil lastnik gradu Novo Celje.\u00a0 Savinjska dolina se je izkazala kot odli\u010dna za murvine nasade. V Plevni je tudi bila edina ve\u010dja odvijalnica (filanda) svile na \u0160tajerskem.<\/p>\n

Francoske vojne so zelo iz\u010drpale Gori\u0161ko in mo\u010dno po\u0161kodovale murvine nasade. Pri zadnjem umiku so \u010dete posekale in pokurile veliko starih murv. Vojnam je sledila kmetijska kriza kot posledica nazadovanja cen \u017eita, \u017eivine in vina, kar je povzro\u010dilo, da se je ponovno obudilo zanimanje za svilogojstvo. K ponovnemu o\u017eivljanju svilogojstva je pripomogel \u0161e nenaden porast cen surove svile v letih 1820 in 1840 (\u017dontar 1957: 86).<\/p>\n

Posebno kmetijske dru\u017ebe so v tem \u010dasu urejale drevesnice z murvami. Poleg bele murve (Morus alba<\/em>) so pri\u010dele gojiti tudi posebne sorte murv (‘Morettiana’<\/em>) in filipinsko murvo (Morus multicaulis)<\/em>. Sredi 19. stoletja je bilo na Gori\u0161kem in Gradi\u0161\u010dem skupaj okoli 2 milijona murv.<\/p>\n

V slovenskih alpskih de\u017eelah je v tridesetih letih 19. stoletja postalo bolj \u017eivahno zanimanje za svilogojstvo. Kranjska kmetijska dru\u017eba je v te namene na svojem posestvu uredila drevesnico murv in veliko sadik poslala na Dolenjsko, ki ji je posve\u010dala posebno pozornost. Zemlji\u0161ki posestniki so \u0161irili murvine nasade na Dolenjskem, v okolici Ljubljane, nekoliko manj na Gorenjskem.<\/p>\n

Svilogojska sredi\u0161\u010da v 19. stoletju so bila Vipavska dolina na Notranjskem, okolica Kr\u0161kega, Kostanjevice, Mokric, Mirne in mokronoga na Dolenjskem, okolica Ljubljane ter Smlednika na Gorenjskem.<\/p>\n

Leta 1843 je bilo na \u0160tajerskem ustanovljeno svilogojsko dru\u0161tvo, ki si je uredilo veliko drevesnico v Gradcu, za \u010dlane naro\u010dalo jaj\u010deca sviloprejk iz Italije ter prirejalo te\u010daje o svilogojstvu. Do leta 1866 je drevesnica oddala veliko murv na spodnje \u0160tajersko, pa tudi na Kranjsko.<\/p>\n

Ob progi od Frohnleitena do Ljubljane so leta 1867 na\u0161teli okrog 200.000 dreves, \u017eelezni\u0161ki \u010duvaji so namre\u010d gojili sviloprejke, vendar ko je avstrijska dr\u017eava ju\u017eno \u017eeleznico prodala francoskim finan\u010dnikom, so \u017eelezni\u010darjem prepovedali gojiti sviloprejke in murve so postopoma izsekali.<\/p>\n

Svilogojsko dru\u0161tvo je bilo ustanovljeno tudi za Koro\u0161ko v Celovcu.<\/p>\n

Svilogojstvo na Gori\u0161kem po drugi svetovni vojni ni imelo ve\u010d velikega gospodarskega pomena, vendar je v letih takoj po vojni bilo svilogojstvo v Jugoslaviji velikega pomena za obstoj tekstilne industrije. Njegovo pospe\u0161evanje je sodilo v petletni plan \u2013 prvo petletko, s katero so\u00a0 predvidevali razvoj industrijskega sektorja. Pri tem je bilo zelo pomembno zagotoviti lastne surovine. To je bila pravzaprav druga faza socialisti\u010dne revolucije, ki se je izvajala na podro\u010dju gospodarstva in je potekala skupaj s povojno obnovo. Leta 1948 so na Rafutu ustanovili svilogojsko postajo, ki je imela nalogo ponovno obuditi gojenje sviloprejke v Primorju.<\/p>\n

Glede na popis murvinih dreves iz leta 1929, naj bi jih bilo vsega skupaj ve\u010d kot 65.000. Povojno stanje murvinih dreves je bilo zdesetkano, vsekakor je pretirano poro\u010dilo, da je po drugi svetovni vojni v Slovenskem primorju ostalo 22810 dreves .<\/p>\n

Svilogojstvo na Slovenskem je najbolje in najdlje uspevalo v ravnini med reko So\u010do in Vipavo, ter deloma Spodnji Vipavski dolini. Zna\u010dilne svilogojske vasi so bile Rupa, Pe\u010d, Sovodnje, Gabrje, Miren, Orehovlje, Bilje, Vrtojba, \u0160empeter, delno tudi Ren\u010de. V teh vaseh je bilo na obmo\u010dju s prevladujo\u010dim slovenskim prebivalstvom svilogojstvo najdlje razvito. Sicer je imela na gori\u0161kem primat v proizvodnji svilenih zapredkov Furlanija.<\/p>\n

 <\/p>\n

Reference:<\/p>\n

Antoli\u010d J. 2004. Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem, Fakulteta za strojni\u0161tvo, Diplomsko delo.<\/p>\n

Deutsch H., 1909. Die Entwicklung der Seidenindustrie in \u00d6sterreich 1660\u20131840, Wien Carl Konegen, 16-17<\/p>\n

Ipavec V.M., 2008. Murve in \u201ckavalirji\u201d. Svilogojstvo na Gori\u0161kem. Zalo\u017eba ZRC. 171p.<\/p>\n

\u017dontar J., 1957. Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja. Ljubljana, SAZU. 159p.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ZGODOVINA SVILOGOJSTVA Dru\u017ebeno-ekonomsko in politi\u010dna zgodovina svilogojstva in morikulture v nekdanjih avstro-ogrski monarhiji Bela murva je pri\u0161la v Evropo najverjetneje v 12. stoletju in sicer preko Sicilije. V bene\u0161ki republiki se je svilogojstvo pri\u010delo uveljavljati v 14. stoletju, v za\u010detku 15. stoletja so zasajali prve murve na Ju\u017enem Tirolskem, v 16. stoletju so za\u010deli zasajatiContinue reading →<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-1149","page","type-page","status-publish","hentry","no-thumb"],"yoast_head":"\nZgodovina - murve.um.si<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Zgodovina - murve.um.si\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"ZGODOVINA SVILOGOJSTVA Dru\u017ebeno-ekonomsko in politi\u010dna zgodovina svilogojstva in morikulture v nekdanjih avstro-ogrski monarhiji Bela murva je pri\u0161la v Evropo najverjetneje v 12. stoletju in sicer preko Sicilije. V bene\u0161ki republiki se je svilogojstvo pri\u010delo uveljavljati v 14. stoletju, v za\u010detku 15. stoletja so zasajali prve murve na Ju\u017enem Tirolskem, v 16. stoletju so za\u010deli zasajatiContinue reading →\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"murve.um.si\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-07-06T07:44:18+00:00\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"10 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/?page_id=1149&lang=sl\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/?page_id=1149&lang=sl\",\"name\":\"Zgodovina - murve.um.si\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/#website\"},\"datePublished\":\"2018-05-06T19:22:47+00:00\",\"dateModified\":\"2018-07-06T07:44:18+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/?page_id=1149&lang=sl#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/?page_id=1149&lang=sl\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/?page_id=1149&lang=sl#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"http:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/?page_id=27&lang=en\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Zgodovina\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/\",\"name\":\"murve.um.si\",\"description\":\"Projekt murve\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/#organization\",\"name\":\"murve.um.si\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/08\\\/logo-pop2.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/08\\\/logo-pop2.jpg\",\"width\":3281,\"height\":3593,\"caption\":\"murve.um.si\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.murve.um.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Zgodovina - murve.um.si","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Zgodovina - murve.um.si","og_description":"ZGODOVINA SVILOGOJSTVA Dru\u017ebeno-ekonomsko in politi\u010dna zgodovina svilogojstva in morikulture v nekdanjih avstro-ogrski monarhiji Bela murva je pri\u0161la v Evropo najverjetneje v 12. stoletju in sicer preko Sicilije. V bene\u0161ki republiki se je svilogojstvo pri\u010delo uveljavljati v 14. stoletju, v za\u010detku 15. stoletja so zasajali prve murve na Ju\u017enem Tirolskem, v 16. stoletju so za\u010deli zasajatiContinue reading →","og_url":"https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl","og_site_name":"murve.um.si","article_modified_time":"2018-07-06T07:44:18+00:00","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Est. reading time":"10 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl","url":"https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl","name":"Zgodovina - murve.um.si","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.murve.um.si\/#website"},"datePublished":"2018-05-06T19:22:47+00:00","dateModified":"2018-07-06T07:44:18+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=1149&lang=sl#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"http:\/\/www.murve.um.si\/?page_id=27&lang=en"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Zgodovina"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.murve.um.si\/#website","url":"https:\/\/www.murve.um.si\/","name":"murve.um.si","description":"Projekt murve","publisher":{"@id":"https:\/\/www.murve.um.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.murve.um.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.murve.um.si\/#organization","name":"murve.um.si","url":"https:\/\/www.murve.um.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/www.murve.um.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.murve.um.si\/wp-content\/uploads\/2017\/08\/logo-pop2.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.murve.um.si\/wp-content\/uploads\/2017\/08\/logo-pop2.jpg","width":3281,"height":3593,"caption":"murve.um.si"},"image":{"@id":"https:\/\/www.murve.um.si\/#\/schema\/logo\/image\/"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.murve.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1149","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.murve.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.murve.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.murve.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.murve.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1149"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.murve.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1149\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1183,"href":"https:\/\/www.murve.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1149\/revisions\/1183"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.murve.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1149"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}