Kolekcijski nasad murv pod Vilo Pohorski dvor je zasajen v treh sklopih. V prvem sklopu so zasajene stare sorte murv pridobljene iz genske banke Inštituta za svilogojstvo v Padovi (CRA-API: Consiglio per la ricerca in agricoltura e l’analisi dell’economia agraria), ki se prednostno zasajajo za pridelavo listja za sviloprejke. Zanje so značilni veliki listi, hitra rast in velik donos listne biomase. Višina debla je 70-90 cm na enem ali dveh steblih. Veje se za svilogojstvo režejo vsaki dve leti, ko drevo popolnoma obrežejo na glavo podobno kot so nekoč rezali glavate bele vrbe, pri tem pa je ključna tudi korekcijska rez. V kolekciji je pogosta sorta Morettiana, ki je sicer indijskega izvora, jo pa je v svoji kolekciji za svilogojstvo prepoznal in poimenoval italijanski botanik Giuseppe Moretti, vodja botaničnega vrta v Paviji. Najbolj uveljavljene so sorte linije Kokuso, gre za vrsto M. latifolia japonskega izvora, ki je rezultat žlahtnjenja japonskih žlahtnjiteljev v začetku 20. let prejšnjega stoletja.
Kolekcija mladih dreves lokalnih sort skupaj z Italijanskimi sortami za pridelavo listja. Foto Polona Sušnik.
V nadaljevanju te kolekcije zasajamo mlade sadike starih lokalnih dreves, ki smo jih vzorčili v različnih regijah Slovenije in Madžarske. Pri vzorčenju na terenu odvzamemo dobro razvite enoletne poganjke murv, iz katerih pripravimo pol-olesenele potaknjence. Le-ti so vzgojeni v vrtnariji Urbanek v Mariboru in po enem letu prenešeni v nasad.
Kolekcijski nasad murv pod vilo Pohorski dvor služi namenu vzpostavitve genske banke in uvajanju izbranih genotipov. Trenutno pod vilo uspeva 100 mladih dreves lokalnih genotipov in uveljavljenih sort za pridelavo listja v svilogojstvu.
Kolekcija novejših sort murv za pridelavo plodov. Foto Polona Sušnik.
Tretji sklop kolekcije je namenjen sortam primernim za pridelavo plodov. Trenutno pod vilo uspeva 16 velikoplodnih sort. Gre za murve z velikimi temnimi plodovi, v glavnem so to križanci med rdečo in belo murvo romunskih in bulgarskih žlahtnjiteljev, deloma so to regionalne sorte. V kolekciji sta tudi črni murvi, prva je iz Avstrijske Štajerske, druga je sejanček iz Albanije in sicer iz vasi Boboshtice. Tam stoji plantaža okoli 400 črnih murv. Domačini jim pripisujejo 1000 let, najverjetneje so drevesa stara 400 do 500 let. Drevesa so na občinskem posestvu, vendar je po 5 dreves v upravljanju vaških družin; dediška skrb se prenaša iz roda v rod. Iz plodov pridobivajo žganje, ki ga spustijo čez liste, da le ta dobi rahlo zeleno barvo.
