V četrtek, 14. oktobra 2021 smo v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru uspešno izvedli simpozij »Nova mariborska slovenska in evropska paradigma svilogojstva in svilarstva«.

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo in se veselimo sodelovanja v prihodnje.

 Related: is it possible to have concurrency but not parallelism, chris tomlin leaves passion city church, wicked tuna’ star dies of overdose, norfolk state university academic calendar fall 2022, catriona pendrigh found dead, wanelda and gary farmer, mitsubishi asx warning lights symbols, how much did the night king actor get paid, the gatlin brothers net worth, patrick fabian mandy steckelberg, hofstra women’s basketball coaching staff, boston latin academy classes, beverley magistrates court listings today, temporary guardianship without court in georgia, seeing someone elses doppelganger in a dream,Related: nbc15 staff changes, how many slices of salami in a pound, elsie lacks autopsy photo, football agent internships, why is my canon rebel t6 taking blurry pictures, danielle hugues height, fitbit inspire 2 icons and what they mean, sharika completed her mba from a prestigious university, definition of culture for kids, stoke city stadium seating plan, mockito throw exception on void method, pros and cons of marist college, is wash warrior legit, harrisburg, il obituaries, houses for rent under $600 in gastonia, nc,Related: is isaiah washington related to denzel washington, what are primary services in a building, is callum doyle related to tommy doyle, christian wilkins net worth, almacenes prado metrocentro, ubatuba acai calories, california annual mileage and odometer certification, luxury modular homes tennessee, celebrities that live in serenbe, krusty krab restaurant texas, eileen walsh hyneman, australian pine cone deaths per year, is violife cheese a healthy extra, kathleen gawthrop net worth, archangel haniel prayer for love,Related: how long does 5150 stay on your record, university of maryland hospital psychiatric unit, the speaker’s attitude toward proportion and conversion, how many terms can a premier serve in australia, michael spanos stockton ca, hatch embroidery 2 product key crack, how many pounds of pasta fill a roaster, houses for rent in fort pierce under $1,000, tony stewart sprint car racing setups, restaurants on route 1 peabody, vanderbilt athletics staff directory, best nyu dorms for sophomores, gisella cardia website, bibaringa british shorthair cattery, thomas johnson, gallipoli,Related: how many horses does willie mullins have in training, state of new mexico mileage reimbursement rate 2021, samsung refrigerator water light dim, how to cover a wire wreath frame, georgia obituaries may 2022, mikette von issenberg, penfed mobile deposit limit, marlin 1895 feeding problems, kurt baker diana sands, finder journal springer, will my teeth shift without retainer for 2 days, conjoined twins abby and brittany sad news, eurostar luggage size, patrick masbourian et sa famille, lila grace kunkel,Related: welven da great homelessness, deer migration routes california, meyer lansky daughter, , roztahovanie maternice bolest, memorial tattoos grandpa, david patterson nfl net worth, washington dahlia farm, osceola county fair armbands, lemon cream cheese pound cake paula deen, delran, nj property tax records, msc cruise covid test requirements, hotel mombasa girl friendly, normal spontaneous delivery procedure, major general ijaz amjad,Related: moose lodge 49 calendar, where to buy menthol cigarettes in rhode island, upton court grammar school uniform, jake borelli on the good doctor, southampton police department salary, west hollywood clubs 18 and over, ukraine to siberia distance, are there alligators in lake chatuge, bingham county sheriff log, menu button on vizio remote, mobile homes for rent in tracy, ca, taul funeral home mt sterling, ky, guest post guidelines, blind girl ice skating tiktok, redmond high school soccer,

Vljudno vas vabimo na simpozij »Nova mariborska, slovenska in evropska paradigma svilogojstva in svilarstva«, ki bo v četrtek, 14. oktobra 2021, ob 9.00 uri, v prostorih Vile Pohorski dvorec na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Pivola 8, 2311 Hoče.

Pred sedemdesetimi leti sta visoko razvito svilogojstvo in svilarstvo v Evropi zamrla zaradi grozljivo podcenjenega dela v proizvodnji azijske svile. Danes je obratno – ekološko in zdravstveno težko obvladljivo obsežno azijsko svilogojstvo ter svilarska tekstilna industrija, in na drugi strani vprašanje dostojne vrednosti človeškega dela ter naš slovenski, javni znanstveni prispevek k razvoju evropske znanosti in tehnologije, ki se v celoti vključuje v popolnoma brezogljičen, zelen program širšega razvoja v prihodnosti, spet omogočajo razcvet slovenskega in evropskega svilogojstva in svilarstva.

V Evropi je vprašanje o povezavi prestižnega slovesa svile na račun izkoriščanja svilogojcev, svilogojk in okolja postalo povsem nepomembno za napredek svilogojstva in svilarstva. Ključna za njun prihodnji razvoj so vprašanja ekologije in podnebja, vezana na svilo kot vsakdanji, najširše dostopen in vsestransko uporaben ekološki material, ki vsakemu omogoča boljšo kvaliteto bivanja. Bodisi preko svilenih tekstilij (ki v primerjavi z bombažnimi tekom proizvodnje porabijo 90 odstotkov manj vode), naravne kozmetike, farmacije, kot tudi osnovnih elementov nove arhitekturne paradigme prenove. Da o širšem vplivu, ki bi ga lahko imelo sodobno svilogojstvo in svilarstvo na nove socialne ter umetniške smeri, kulturo in navdihujočo filozofijo realno možnega, usklajenega načina življenja z naravo oziroma blagodejne estetske kulture so-bivanja z naravo v mestih in na podeželju, sploh ne govorimo.

Zgodovinsko kruto izkušnjo preteklega slovenskega svilogojstva in svilarstva lahko ponovno uporabimo za nov načrt.

Vabimo vas, da ga tudi na podlagi naših znanstvenih raziskav premislimo in naredimo skupaj.

Maribor bi lahko bil prvo evropsko mesto, ki ga izpelje v celoti, lahko bi postal zgled prijetnega, udobnega so-bivanja in navdihujoče umetniško upanje na pravično, vedro, svetlo in kot svila sijočo prihodnost.

Dogodek je organiziran s strani Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto iz Budimpešte in Inštitutom RLB za svilogojstvo in svilarstvo. Več o vsebini dogodka je v priponki.

Vabilo – Simpozij Nova mariborska slovenska in evropska paradigma svilogojstva in svilarstva

Vljudno vas prosimo, da zaradi organizacijskih razlogov svojo udeležbo na simpoziju potrdite do 13. oktobra na naslov rebekalucijana@yahoo.com ali telefonsko številko: +386 (0) 41 776 711 (Rebeka).

Poletna muzejska noč je evropski projekt, ki odpira vrata galerij in muzejev v nočnem času že od leta 2008. Pridružujemo se mu tudi v Botaničnem vrtu, kjer na izbrano soboto v juniju predstavimo rastlniske zbirke in delovanje vrta.

Letos bomo na ta dan spoznavali rastline, ki nas oblačijo – lan, konopljo, koprivo, bombaž in murve ter nekaj praktičnih produktov, ki jih gojenje murv omogoča. Na ogled bo tudi moretum – zbirka murv, ki je zasajena ob vili Pohorski dvorec. Pripravili smo vodenje po botaničnem vrtu v slovenskem in tujem jeziku ter družinske ustvarjalne delavnice, kjer bomo spoznali rastline kot barvilo.

Ko se znoči, bomo skupaj s člani astronomskega društva Orion Maribor skozi teleskop občudovali nočno nebo. Priporočamo, da za nočni obisk Botaničnega vrta sabo prinesete svetilko, saj vrt ne bo osvetljen.

Vstopnine ni!

Podrobnejši program:

18.00 – 20.00

Družinska delavnica Naravna barvila in potisk knjižnih kazalk (Botanični vrt) 

 20.00 – 21.30

Vodenje po vrtu z začetkom pred razstavo Rastline, ki nas oblačijo/ Prikaz svilogojstva in svilarstva (večnamenski prostor v Botaničnem vrtu)

 21.30 – 23.00

Opazovanje nočnega neba (astronomsko društvo Orion Maribor)

 18.00 – 20.00

Ogled kolekcijskega nasada murv – Moretum (Vila Pohorski Dvorec, Pivola 8)

Vabilo_Svilogojski_Posvet_2020_junij

PROJEKT: SVILOPREJKA

Galerija KAPELICA / Kersnikova 4, Ljubljana (17.9. – 4.10.2019)

Vivian Xu zadnjih sedem let vsako pomlad goji sviloprejke (Bombyx mori), da bi bolje razumela njihov življenjski cikel, bioritem, vedênje v različnih okoliščinah in specifike posameznih genetskih linij, s katerimi se je do sedaj srečala na različnih koncih sveta (Šanghaj, New York, Berlin …). Na podlagi opazovanj in neposrednih izkušenj je zasnovala serijo hibridnih bio-strojev, ki omogočajo ustvarjanje samoorganiziranih dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih svilenih struktur. Stroji za svilo uporabljajo zaprt sistem povratnih informacij med organskim in umetnim, v katerem biološki material (sviloprejke) skupaj z računalniško podprtim okoljem za zapredanje sviloprejk tvori ekosistem, ki predstavlja avtomatizirano in po svoji naravi avtonomno proizvodnjo svilenih niti.

‘Projekt: Sviloprejka’ je prvi v seriji del z naslovom ‘Trilogija žuželk’, s katero umetnica na eni strani preučuje inteligenco, iznajdljivost in ustvarjalni potencial žuželk (sviloprejk, mravelj in čebel), ki izkazujejo specifične lastnosti prostorskega zaznavanja in grajenja bivanjskih oz. zaščitnih okolij, na drugi strani pa jo zanimajo kibernetski sistemi in oblikovanje pametnih strojev ter situacije, ki se zgodijo ob soočenju nepredvidljivih vedenjskih sistemov živih organizmov z mehanskimi ali strojnimi sistemi.

Preučevanje zgodovine računalništva in njegovih navezav na tehnologijo tkanja je Vivian spodbudilo k oblikovanju prvega prototipa (‘Stroj I: Horizontalno predenje’), sestavljenega iz vertikalnega niza ravnih matrik z elektrodami, preko katerih so električni impulzi nežno stimulirali premikanje sviloprejk, ki so tako zapredali po gostoti neenakomerno dvodimenzionalno svileno strukturo.

Pri oblikovanju naslednjega prototipa (‘Stroj II: Prostorsko predenje’) so Vivian navdihnili eksperimenti Mediated Matter Group iz MIT Media Lab, s katerimi je skupina preizkušala vpliv prostorskih omejitev in variacij na končno obliko zapredanja sviloprejk. Z novim strojem, ki sestoji iz vertikalno postavljene steklene čaše na počasi vrtljivem mehanizmu, je umetnica vzpostavila okolje, v katerem so bile sviloprejke izpostavljene destabilizirajočim pogojem. Zaobljena oblika čaše, v kateri je odsotnost kotov in vogalov, ki jih sviloprejke navadno uporabljajo kot začetno mesto za oblikovanje okvira zapredka, je spodbudila drugačen princip oblikovanja svilene strukture. Na končno obliko je vplivalo tudi počasno vrtenje po vertikalni osi, ki je omogočilo nenehno spreminjanje gravitacijske smeri in posledično motilo prostorsko orientacijo sviloprejke.
S tretjim prototipom (‘Stroj III: Levitacija’) umetnica predpostavlja možen razvoj novih bioničnih strojev. Krožno oblikovana kapsula, namenjena zapredanju sviloprejke, bi v idealnih pogojih levitirala v magnetnem polju in se vrtela v poljubne smeri v tridimenzionalnem prostoru, s čimer bi prekinila dvodimenzionalno logiko vrtenja pri prejšnjih strojih. Prototip, razvit v začetku leta 2019, še ne vključuje levitacije, vendar predstavlja začetno fazo končne oblike stroja, v katerem bodo v času razstave sviloprejke zapredale svileno nit.

Z upoštevanjem 5000 let stare tradicije svilogojstva, aktualnih raziskav na področju vedenjske biologije, senzornih sistemov, aplikativnih potencialov bioloških materialov, digitalnega izdelovalništva in vključevanjem sodobnih pristopov pri uporabi novih tehnologij Vivian Xu razpira možnosti nadaljnjega razvoja hibridnih okolij, ki bodo omogočala kompleksne interakcije med živimi organizmi in strojnimi sistemi.

Več si lahko ogledate v prispevku: https://www.youtube.com/watch?v=k8g7DlDpeic

Zvok: Benjamin Bacon

Strokovna podpora: Janez Škalič, dr. Rebeka Lucijana Berčič / Veterinarska univerza Budimpešta in Inštitut za svilogojstvo in sviloprejstvo (www.svila.si)

RESANITA, Zemljevid pokrajin, 2019

St. Anna am Aigen
Trajna instalacija v okviru transborders

Umetnici RESANITA sta raziskali področje ob tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Za izhodišče sta izbrali kraj St. Anna am Aigen v Avstriji. Na tem popotovanju sta se pogovarjali z lokalnim prebivalstvom, navezovali stike z biologi/biologinjami in okoljevarstveniki/okoljevarstvenicami ter na preverjen način pridobivali rastline – z nakupom, izmenjavo in kot darilo. Kar sta dobili poleg rastlin, so zgodbe in znanje – politična in zgodovinska dejstva, biološke in okoljske informacije, pa tudi osebne zgodbe in poglede v življenje ob tromeji.

Izbrane rastline, so v kraju St. Anna am Aigen posajene v obliki trajne instalacije. Opremljene z besedili, ki vsebujejo mnogoplastne informacije, so rastoča ekološka skulptura in del pokrajine, ki jo tudi predstavljajo.

Maulbeere   Morus sp.   Murva   Eperfa

Im Gebiet des ehemaligen Österreich-Ungarns kam die Seidenkultur im 18. und 19. Jhd. intensiv in Gang, bis zu 2.000.000 Bäume der Weißen Maulbeere wurden gepflanzt. So gab es auch in Szentgotthárd (HU) eine Seidenweberei. Ein länderübergreifendes Forschungsprojekt beschäftigt sich aktuell mit den genauen Standorten der verbliebenen Maulbeerbäume in Slowenien, Österreich und Ungarn. Sie werden in eine Datenbank eingetragen und vegetativ vermehrt – aus jener Klonsammlung an der Universität für Landwirtschaft und Biosystemwirtschaft Maribor stammen diese Maulbeerbäume. Sie sind als Naturerbe und lebende Monumente kulturgeschichtlich für die ehemaligen Länder der Donaumonarchie von Bedeutung, aber werden auch für einen zukünftigen Wiederanbau und Rohstoffgewinnung erforscht. Seidenanbau war auch noch bis in die 1960er-Jahre im 5-Jahres-Plan des ehemaligen Jugoslawiens verankert. (Andreja Urbanek Krajnc, Universität Maribor, Johannes Rabensteiner, Universität Graz).

Na področju nekdanje Avstro-Ogrske se je svilogojstvo intenzivno pričelo šele v 18. in 19. stoletju, ko so zasadili do 2.000.000 dreves bele murve. Tudi v Monoštru (Madžarska) je bila predilnica svile. V mednarodnem raziskovalnem projektu strokovnjaki natančno evidentirajo rastišča preostalih murvinih dreves v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. Vnašajo jih v bazo podatkov in jih vegetativno (nespolno) razmnožujejo. Iz te zbirke klonov na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so tudi te murve. Pomembne so kot naravna dediščina in živi spomenik kulturne zgodovine nekdanjih dežel podonavske monarhije, raziskujejo pa jih tudi v namen ponovne zasaditve in pridobivanja surovin v prihodnosti. Svilogojstvo je bilo v nekdanji Jugoslaviji zasidrano v petletkah še vse do šestdesetih let 20. st. (Andreja Urbanek Krajnc, Univerza v Mariboru, Johannes Rabensteiner, Univerza v Gradcu).

Az egykori Osztrák-Magyar Monarchiában a 18.-19. században jutott jelentősebb szerephez, mintegy 2.000.0000 fehér eperfát ültettek akkoriban. A magyarországi Szentgotthárdon is működött egy selyemgyár. Egy országhatárokon átívelő kutatási projekt foglalkozik jelenleg a fennmaradt eperfák élőhelyeivel (Szlovéniában, Ausztriában és Magyarországon). Egy adatbankban összegyűjtik, majd vegetatívan szaporítják, a Maribori Mezőgazdasági és Biorendszer-gazdasági Egyetem klóngyűjteménynek az eredményét mutatják ezek az eperfák. Ezek a fák természeti örökségként és élő monumentumokként jelentőséggel bírnak az egykori Osztrák-Magyar Monarchia kultúrtörténetében, egyben pedig a jövőbeni újratelepítések és a nyersanyagkinyerés miatt is kutatás tárgyát képezik. A selyemtermesztés az egykori Jugoszlávia 5 éves terveiben egészen a 60-as évekig szerepelt (Andreja Urbanek Krajnc, Maribori Egyetem, Johannes Rabensteiner, Grazi Egyetem).

Več informacij na spodnjih povezavah:

www.kioer.at

http://www.transborders.at

http://www.resanita.at

V okviru kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2019, so se odvila predavanja o zgodovinskem ozadju in potencialu ponovne vzpostavitve svilogojstva v Sloveniji ter o vzgoji in oskrbi murvinih dreves. Demonstracijsko smo predstavili rejo sviloprejk in simbolično zasadili murvo.

Predavatelji: dr. Andreja Urbanek Krajnc (področje Botanika), dr. Rebeka Lucijana Berčič (področje Veterina), Janez Škalič (rejec).

V kolekcijo starih genotipov smo v mesecu oktobru posadili lanske potaknjence murv, 110 mladih dreves iz Madžarske ter 40 dreves iz Slovenije. Pri sajenju so nam bili v veliko pomoč študentje. V okviru terenskih vaj so pomagali pri kopanju lukenj, rezanju zaščitnih mrež, zabijanju kolov ter pri sajenju dreves. Stara in na novo posajena drevesa smo na koncu zaščitili še z mrežo proti divjadi, zalili in okoli dreves položili slamo.

Prof. dr. Andreja Urbanek Krajnc in mag. Johannes Rabensteiner v prispevku razkrivata poreklo, prvotno rabo in koristnosti murve. Več v prispevku.

https://cba.fro.at/376469