SPOROČILO ZA JAVNOST
PREPOROD PRIDELAVE SVILE: ZAČETEK PROJEKTA "ARACNE"
Univerza v Mariboru je v mesecu marcu pričela z izvajanem Evropskega projekta Obzorje na področju obujanja evropske kulturne dediščine pod koordinatorstvom Združenja CREA Kmetijstvo in Okolje (Consiglio per la Ricerca in Agricoltura e l’Analisi dell’Economia Agraria). Akronim projekta ARACNE izhaja iz naslova ”Spodbujanje umetnosti in kulturne dediščine svile na nacionalni in evropski ravni'” (“Advocating the Role of silk Art and Cultural heritage at National and European scale”), oblikovanega po navdihu grške mitološke pripovedi tkalke, ki jo je boginja Atena spremenila v pajka.
Pod okriljem Univerze v Mariboru so v projekt interdisciplinarno vključene 3 fakultete (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko), s ciljem oblikovanja nove evropske svilne poti, od raziskovanja starih murv (krajinska dediščina) in vzpostavitve novih nasadov, raziskovanja svilenih izdelkov, ki se nahajajo v muzejih in njihovo reinterpretacijo v sodobnem oblikovanju, do študija uporabe svile kot vir za nove materiale in napredne aplikacije ter promocijo nesnovne in tehniške dediščine svilogojstva. Projekt ARACNE je eden od treh izbranih projektov, v težki konkurenci 55 projektov v okviru razpisa “Raziskave in inovacije na področju kulturne dediščine ter kulturnih in ustvarjalnih industrij” (HORIZON-CL2-2022-HERITAGE-01-02), ki jih financira Evropska komisija.
Projekt ARACNE je 3 letni projekt, ki vključuje 14 partnerjev iz 7 držav članic in nečlanic Evropske unije, s skupnim proračunom v višini približno 3 milijonov evrov, s cilji:
- Obuditev znanja in spominov svilogojstva za renesanso evropskega inovacijskega ekosistema svile,
- Soustvarjanje na človeka osredotočenih in krajevno specifičnih kreativnih rešitev na osnovi svile, ki izkoriščajo digitalne in vrhunske tehnologije
- Izvajanje inovativnih strategij ter poslovnih, upravljavskih in finančnih modelov za vključene organizacije kulturne in kreativne industrije ter malih in srednje velikih podjetij (MSP)
- Podpora vzpostavitvi kulturne evropske svilne poti, ki temelji na snovni in nesnovni svilni kulturni dediščini in krajinah
- Ozaveščanje o rezultatih in vplivih projekta ARACNE med različnimi deležniki, kot tudi kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti svilnega sektorja, ter krepitev pričakovanj oblikovanja evropske svilne poti
- Krepitev evropske kulturne identitete in krepitev evropske konkurenčnosti za bolj odporno pokrizno družbo
- Prispevek k Evropskemu zelenemu dogovoru, Novemu Evropskemu Bauhausu in Ciljem trajnostnega razvoja.
Na uvodnem sestanku, 6. in 7. marca 2023, ki ga gostil koordinator projekta ARACNE združenje CREA Kmetijstvo in Okolje v Padovi, so projektni partnerji predstavili predvidene aktivnosti posameznih delovnih sklopov projekta in opredelili strategijo izvajanja, ki ne upošteva le multidisciplinarnosti projekta ARACNE, temveč tudi kulturno in zgodovinsko identiteto številnih sodelujočih držav (Italija, Španija, Francija, Slovenija, Grčija, Bolgarija in Gruzija), ki jih povezuje starodavna umetnost pridelave in predelave svile.
Začetek projekta vključuje popis dediščine svilogojstva, z izvajanjem študij in terenskih raziskav zgodovinarjev in raziskovalcev, pri čemer bodo vključene tudi osnovne in srednje šole. Zbrano znanje bo na voljo tako v turistične namene, kot tudi za namene razvrščanja in beleženja vseh različnih kultivarjev murv in ras sviloprejk najdenih na določenih področjih, ter obnovitev njihove zgodovine. Tako zbrani kultivarji murv in rase sviloprejk bodo lahko na voljo evropskim kmetom za proizvodnjo 100% evropske svile (zero-kilometre silk).
Projektne dejavnosti bodo podpirale evropska podjetja, ki delujejo v sektorju kulturnih in ustvarjalnih industrij, z namenom spodbujanja in krepitve skupne kulturne in umetniške dediščine, v središču katere je svila. Cilj projekta je tudi preprečiti izgubo znanja in izkušenj ter tradicionalnih tehničnih in kulturnih spretnosti na področju svilogojstva in svilarstva; ta izguba je namreč povzročila upad proizvodnje svilenih vlaken in posledično zmanjšala konkurenčnost podjetij na področju mode, umetnosti, oblikovanja in promoviranja izdelkov.
Razvoj in oživitev svilogojskega sektorja v državah, vključenih v konzorcij ARACNE, bosta strateškega pomena tudi za prihodnje uresničevanje evropske svilne poti, po kateri stremijo Svet Evrope ter lokalne in regionalne oblasti. Ideja projekta je vzpostaviti kulturno pot, ki bo povezala Evropo s svilno umetnostjo in učinkovito promovirala obsežno snovno in nesnovno kulturno dediščino svilogojstva.
Za projektom stoji skrbno oblikovan konzorcij, ki ga sestavlja 6 univerz in raziskovalnih centrov, 3 muzeji, kulturno združenje, kulturna fundacija, 2 kulturni in ustvarjalni MSP, svetovalno podjetje za finance in inovacije ter mednarodna organizacija.
Člani projektnega konzorcija:
– CREA – Kmetijstvo in okolje (Consiglio per la Ricerca in Agricoltura e l’Analisi dell’Economia Agraria, Italija, Agriculture and Environment, Italija), koordinator projekta: dr. Silvia Cappellozza
– Iniziativa Cube (Italija)
– Državni muzej svile v Tbilisiju (Gruzija)
– Znanstveni center za svilogojstvo (Bolgarija)
– Kulturna fundacija skupine Piraeus Bank Group (Grčija)
– Univerza v Mariboru (Slovenija)
– Univerza v Atenah (Grčija)
– Inštitut za raziskave in razvoj kmetijstva v Murciji (Španija)
– D’orica Benefit Corporation (Italija)
– Združenje “Svilene poti – od Cévennesa do Alpujarrasa” (Francija)
– Sericyne (Francija)
– Univerza v Padovi (Italija)
– Svet Evrope (Francija)
– Nacionalni muzej svilne umetnosti v Soufli (Grčija)
Partnerji projekta ARACNE s koordinaterico projekta dr. Silvio Cappellozza, CREA-Kmetijstvo in Okolje, pred muzejem Esapolis v Padovi.
Sestanek delovne skupine raziskav evropske dediščine murv in sviloprejk.

Madžarsko-slovenski projekt »Vpliv hranjenja ličink hibridov sviloprejke z listi starih lokalnih madžarskih in slovenskih genotipov murv na razvoj in zdravstveni status ličink«
Podatki o številu in razširjenosti starodavnih murv so v Sloveniji in na Madžarskem nepopolni in njihova genetska struktura še ni bila predmet raziskav. Bilateralno sodelovanje madžarskih (Veterinarska univerza, Budimpešta) in slovenskih (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru) partnerjev poskuša uporabljati celostni interdisciplinarni pristop, ki je med drugim usmerjen v ohranjanje in razmnoževanje starih lokalnih genotipov murv pa tudi na preučevanje učinkov hranjenja z murvinim listjem na razvoj in zdravstveno stanje sviloprejke. Madžarski del projekta je osredotočen na preučevanje učinkov hranjenja ličink z murvinim listjem na razvoj in zdravstveno stanje ličink. S kvantitativno metodo bo določena vsebnost različnih bakterij v sviloprejkah brez in s kliničnimi znaki bolezni, pri čemer bo poseben poudarek namenjen morebitni okužbi z mikoplazmo.
Murve so mogočna listopadna drevesa, ki jih uvrščamo v družino murvovk (Moraceae). V Indiji, na Kitajskem in številnih ostalih azijskih državah jih gojijo že več tisoč let. Rod murv (Morus) je razširjen na širokem območju tropskih, subtropskih in zmernih območjih Azije, Evrope, Severne in Južne Amerike ter Afrike med 50º severne in 10º južne geografske širine. Število vrst v rodu Morus variira med 60 in vse do 150 glede na različne avtorje, čeprav je splošno prepoznavnih in sprejetih med 10 in 16 vrst. Med njimi se M. alba, M. latifolia, M. mutlicaulis gojijo za listje, medtem ko je M. nigra pomembna za proizvodnjo sadja in M. serrata za les. Bela murva (Morus alba L.) je najprimernejša za hranjenje gosenic sviloprejke Bombyx mori L. (Vijayan in sod. 2014).
S svilogojstvom in zasajanjem murve so na območju Slovenije pričeli v 16. stoletju na Goriškem. V prehodu iz 17. v 18. stoletje je postalo svilogojstvo poleg vinogradništva pomembna kmetijska panoga na Goriškem, Koprskem, Krasu, na Štajerskem v okolici Žalca in Prekmurju. 18. stoletje velja kot najbolj uspešna doba svilogojstva. Sredi 19. stoletja je bilo na Slovenskem in Avstrijskem Gradiščanskem skupaj okrog 2 milijona murv. V času do 1. svetovne vojne je svilogojstvo upadlo predvsem zaradi bakterijske bolezni gosenic, ki se je razširila iz Francije. Zadnji pridelovalci so s to panogo končali okoli leta 1960. V začetku 20. stoletja je bilo na Primorskem popisanih več kot 65 000 dreves (Catasto agrario per la provincia Gorizia). Po 2 svetovni vojni se je število dreves zmanjšalo na manj kot 22 000 (Ipavec 2008). Stari genotipi murv, ki jih v glavnem najdemo na Goriškem, Krasu, Beli krajini in Prekmurju še vedno pričajo o nekdaj aktivnem svilogojstvu. Ker se slovenska kulturna krajina, posebno v obdobju po drugi svetovni vojni, ni tako korenito spremenila, so se tod ohranile številne večstoletne murve, katerih genotipi so za evropski prostor izjemni, saj odražajo družbeno-ekonomsko in politično zgodovino nekdanje avstro-ogrske monarhije.
Bela (Morus alba) in črna murva (M. nigra) sta bili k nam najverjetneje prinešeni iz bližnjega vzhoda. Podatki o razširjenosti teh dveh vrst so v Sloveniji in ostalih deželah nekdanje avstro-ogrske monarhije zelo nepopolni. Določevanje starih lokalnih murv na podlagi morfološko-fenoloških lastnosti je težavno in nezanesljivo - črno murvo se namreč pogosto zamenjuje s temnoplodnimi genotipi bele murve. V Sloveniji se na vrtovih zelo redko pojavlja tudi rdeča murva (Morus rubra), ki pa izvira iz Severne Amerike.
Zbiranje natančnih podatkov o razširjenosti murv nam omogoča izdelavo natančne digitalne karte razširjenosti in uporabo teh podatkov v nadaljnih GIS analizah. Ugotavljanje genetske sorodnosti lokalnih genotipov je ključnega pomena, saj predstavljajo le-ti dragocene genske vire prilagojene tukajšnjim okoljskim razmeram z odpornostjo na škodljivce in bolezni.
Glavna prednostna naloga je karakterizacija, ohranjanje in razmnoževanje starih lokalnih genotipov iz različnih regij Slovenije, kar je bistveno za ohranjanje biodiverzitete povezane s svilogojstvom.
Stran je namenjena predstavitvi murv širši javnosti. Razširjenost bele in črne murve v Sloveniji, na Madžarskem in ostalih sosednjih državah je predstavljena na digitalnih zemljevidih. Spletno stran bomo sproti posodabljali z novicami o našem terenskem in laboratorijskem delu.