PROJEKT: SVILOPREJKA
Galerija KAPELICA / Kersnikova 4, Ljubljana (17.9. – 4.10.2019)
Vivian Xu zadnjih sedem let vsako pomlad goji sviloprejke (Bombyx mori), da bi bolje razumela njihov življenjski cikel, bioritem, vedênje v različnih okoliščinah in specifike posameznih genetskih linij, s katerimi se je do sedaj srečala na različnih koncih sveta (Šanghaj, New York, Berlin …). Na podlagi opazovanj in neposrednih izkušenj je zasnovala serijo hibridnih bio-strojev, ki omogočajo ustvarjanje samoorganiziranih dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih svilenih struktur. Stroji za svilo uporabljajo zaprt sistem povratnih informacij med organskim in umetnim, v katerem biološki material (sviloprejke) skupaj z računalniško podprtim okoljem za zapredanje sviloprejk tvori ekosistem, ki predstavlja avtomatizirano in po svoji naravi avtonomno proizvodnjo svilenih niti.
‘Projekt: Sviloprejka’ je prvi v seriji del z naslovom ‘Trilogija žuželk’, s katero umetnica na eni strani preučuje inteligenco, iznajdljivost in ustvarjalni potencial žuželk (sviloprejk, mravelj in čebel), ki izkazujejo specifične lastnosti prostorskega zaznavanja in grajenja bivanjskih oz. zaščitnih okolij, na drugi strani pa jo zanimajo kibernetski sistemi in oblikovanje pametnih strojev ter situacije, ki se zgodijo ob soočenju nepredvidljivih vedenjskih sistemov živih organizmov z mehanskimi ali strojnimi sistemi.
Preučevanje zgodovine računalništva in njegovih navezav na tehnologijo tkanja je Vivian spodbudilo k oblikovanju prvega prototipa (‘Stroj I: Horizontalno predenje’), sestavljenega iz vertikalnega niza ravnih matrik z elektrodami, preko katerih so električni impulzi nežno stimulirali premikanje sviloprejk, ki so tako zapredali po gostoti neenakomerno dvodimenzionalno svileno strukturo.
Pri oblikovanju naslednjega prototipa (‘Stroj II: Prostorsko predenje’) so Vivian navdihnili eksperimenti Mediated Matter Group iz MIT Media Lab, s katerimi je skupina preizkušala vpliv prostorskih omejitev in variacij na končno obliko zapredanja sviloprejk. Z novim strojem, ki sestoji iz vertikalno postavljene steklene čaše na počasi vrtljivem mehanizmu, je umetnica vzpostavila okolje, v katerem so bile sviloprejke izpostavljene destabilizirajočim pogojem. Zaobljena oblika čaše, v kateri je odsotnost kotov in vogalov, ki jih sviloprejke navadno uporabljajo kot začetno mesto za oblikovanje okvira zapredka, je spodbudila drugačen princip oblikovanja svilene strukture. Na končno obliko je vplivalo tudi počasno vrtenje po vertikalni osi, ki je omogočilo nenehno spreminjanje gravitacijske smeri in posledično motilo prostorsko orientacijo sviloprejke.
S tretjim prototipom (‘Stroj III: Levitacija’) umetnica predpostavlja možen razvoj novih bioničnih strojev. Krožno oblikovana kapsula, namenjena zapredanju sviloprejke, bi v idealnih pogojih levitirala v magnetnem polju in se vrtela v poljubne smeri v tridimenzionalnem prostoru, s čimer bi prekinila dvodimenzionalno logiko vrtenja pri prejšnjih strojih. Prototip, razvit v začetku leta 2019, še ne vključuje levitacije, vendar predstavlja začetno fazo končne oblike stroja, v katerem bodo v času razstave sviloprejke zapredale svileno nit.
Z upoštevanjem 5000 let stare tradicije svilogojstva, aktualnih raziskav na področju vedenjske biologije, senzornih sistemov, aplikativnih potencialov bioloških materialov, digitalnega izdelovalništva in vključevanjem sodobnih pristopov pri uporabi novih tehnologij Vivian Xu razpira možnosti nadaljnjega razvoja hibridnih okolij, ki bodo omogočala kompleksne interakcije med živimi organizmi in strojnimi sistemi.
Več si lahko ogledate v prispevku: https://www.youtube.com/watch?v=k8g7DlDpeic
